Republika Slovenija - Vrhovno sodišče Republike Slovenije, 6 June 2013, I Up 199/2013

Country of Decision:
Country of Applicant:
Date of Decision:
06-06-2013
Citation:
I Up 199/2013
Court Name:
Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Relevant Legislative Provisions:
National / Other Legislative Provisions:
Slovenia - Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ) (International Protection Act)
Printer-friendly versionPrinter-friendly version
Headnote: 

Dokazna ocena tožene stranke o varnostni situaciji v Kabulu in možnostih pri iskanju zaposlitve, nastanitvi in vzpostavljanju socialnih mrež v Kabulu utemeljuje presojo tožene stranke in sodišča prve stopnje, da bi bila tožniku ob vrnitvi v izvorno državo v Kabulu zagotovljena notranja zaščita pred resno škodo in da zato ni upravičen do podelitve subsidiarne oblike zaščite.

Facts: 

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je ugotovilo, da bi prosilec, če bi bil vrnjen v okraj Behsud I, provinca Wardak, lahko soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. Vendar pa bi bila tako po mnenju MNZ-ja kot tudi sodišča prve stopnje prosilcu ob vrnitvi v izvorno državo v Kabulu zagotovljena notranja zaščita pred resno škodo in zato ni upravičen do podelitve subsidiarne oblike zaščite ali statusa begunca.

Tožnik v pritožbi na Vrhovno sodišče glede statusa subsidiarne zaščite navaja, da mora biti možnost notranje razselitve realna v tem smislu, da od prosilca ni pretirano pričakovati, da bo potoval v varni del države, da bo tam sprejet in da bo lahko varno živel. Ta pogoj pa v tem primeru ni izpolnjen. V primeru vrnitve bo res pripotoval z letalom v Kabul, vendar tam nima nikogar, torej ne bo od nikogar sprejet. Sklicuje se na Poročilo Danske misije za ugotavljanje dejanskega stanja v Kabulu, Afganistan, iz katerega se da sklepati, da po vrnitvi v Kabul ne bo varno živel. Poleg tega je bolan. Ker je menil, da mu bodo zdravila pomagala in da bo vse v redu, tega dokaznega predloga ni podal že prej. Ker je bolan, si socialne mreže ne bo mogel graditi, bolnega ne bo nihče sprejel. V Afganistanu nima nikogar, ne bo mogel delati priložnostnih del ter se skrivati pred sovražniki.

Decision & Reasoning: 

Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da iz dokazne ocene tožene stranke, temelječe na različnih virih (Poročilo Danske misije, ki temelji na različnih virih, Poročilo Zveznega urada za azil Republike Avstrije iz decembra 2010), med drugim izhaja, da je varnostna situacija v Kabulu sorazmerno dobra, da je Kabul precej varen oziroma varnejši od mnogih krajev v Afganistanu in da je na splošno stanje v večjih mestih varnejše kot na podeželju.Iz teh poročil tudi izhaja, da tožnik v Kabulu ne bi bil preganjan iz razloga, ker je Hazar.

Na podlagi poročil, med drugim tudi poročila UNHCR, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da ima tožnik kljub temu, da nima poklicnih kvalifikacij in da v Kabulu nima sorodnikov, možnosti pri iskanju zaposlitve in pri nastanitvi in vzpostavljanju socialnih mrež, je mlad zdrav samski moški. Na drugačno odločitev pa tudi ne more vplivati tožnikovo sklicevanje na slabo zdravstveno stanje, kar uveljavlja šele v pritožbi. Razlogi, ki jih za tako pozno uveljavljanje te okoliščine navaja, niso opravičljivi. Iz prakse pa ni znan noben primer, da zaradi osebnih okoliščin, ko prosilec nima niti izobrazbe niti socialne mreže, na kar se tožnik sklicuje, prosilca ne bi bilo varno vračati v Kabul. Po mnenju Vrhovnega sodišča je notranja razselitev v Kabul razumna alternativa in samski moški tam lahko preživijo brez družinske podpore. Mladi moški, celo tisti brez izobrazbe, imajo boljše možnosti, da najdejo zaposlitev in preživijo v Kabulu.

Outcome: 

Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo prosilca in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Other sources cited: 

The report by the Danish Immigration Service's fact finding mission to Kabul, Afghanistan, May 2012;  report by the  Federal Asylum Office of the Republic of Austria, December 2010