Republika Slovenija - Upravno sodišče Republike Slovenije, 28 March 2013, I U 1675/2012

ECRE is currently working on redeveloping the website. Visitors can still access the database and search for asylum-related judgments up until 2021.

Country of Decision:
Country of Applicant:
Date of Decision:
28-03-2013
Citation:
I U 1675/2012
Court Name:
Upravno sodišče Republike Slovenije
Printer-friendly versionPrinter-friendly versionPDF versionPDF version
Headnote: 

V obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni vsi formalni pogoji iz 54. člena ZMZ za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) se do okoliščin, ki jih je prosilec navedel kot razlog za zapustitev izvorne države in za vložitev prošnje za mednarodno zaščito ni opredelilo.

Facts: 

Prosilec je pred prihodom v Slovenijo en dan bival v Turčiji ter nato eno leto v Grčiji, kjer je poskušal zaprositi za mednarodno zaščito, vendar so mu na policijski postaji dejali, da v Grčiji ni mogoče pridobiti mednarodne zaščite. Nato je odšel v Srbijo, kjer je bival en dan, nato pa je pripotoval v Republiko Slovenijo. Kot razlog za zapustitev izvorne države je navedel, da je bil zaposlen kot voznik osebe, ki je poročena s hčerko bivšega predsednika Tunizije. Ko se je v januarju 2011 začela revolucija, so ga pretepli, mu razbili avtomobil in mu zažgali hišo. V očeh revolucionarjev je označen kot izdajalec in pripadnik starega režima. Zato se boji, da bi ga v izvorni državi, v kolikor bi bil vanjo vrnjen, ubili.

MNZ meni, da je prosilec želel z vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito le odložiti prisilno odstranitev iz države, prošnje ni vložil v najkrajšem možnem času, prav tako pa je lažno predstavljal razloge, na katere se sklicuje. 

MNZ meni, da če bi bil prosilec v izvorni državi resnično preganjan, bi bila vsa njegova ravnanja po zapustitvi izvorne države usmerjena v iskanje zaščite. Prosilec pa je pred prihodom v Slovenijo kar leto dni bival v Grčiji, prav tako pa ni zaprosil za mednarodno zaščito v Srbiji. Meni tudi, da ni mogoče sklepati, da bi prosilcu ob vrnitvi v izvorno državo grozila resna škoda. V izvorni državi prosilca, kot je splošno znano, ne obstaja situacija mednarodnega ali oboroženega spopada, saj bi v nasprotnem primeru mediji o takšni situaciji v zadevni državi nedvomno poročali, kot je bilo to v času vstaje tunizijskega naroda proti režimu Ben Alija januarja 2011.

Decision & Reasoning: 

Sodišče meni, da MNZ ni pravilno odločilo o zavrnitvi prošnje v pospešenem postopku.  MNZ v svoji odločbi po presoji sodišča pavšalno navaja, da je prosilec s svojimi ravnanji vzbudil dvom v resničnost svojih izjav v zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države, ker je eno leto bival v Grčiji in tam za mednarodno zaščito ni zaprosil, prav tako ne, ko je en dan bival v Srbiji. MNZ se ni opredelilo do prosilčevih izjav, da so ga pretepli, mu razbili tovornjak in mu požgali hišo. Ni se argumentirano opredelilo do tega, zakaj tem prosilčevim navedbam ne verjame. MNZ bi moralo z gotovostjo ugotoviti, ali je dogodek, ki ga je prosilec navedel kot razlog za zapustitev izvorne države, resničen. Zgolj dejstvo, da je prosilec eno leto bival v Grčiji, po presoji sodišča za presojo, da v izvorni državi ni bil preganjan, ne zadostuje.

Pri tem tudi ni nepomembno, da MNZ, ki prosilcu očita, da je eno leto bival v Grčiji, samo navaja, da je mogoče pritrditi njegovim navedbam, da je v Grčiji res zaprosil za mednarodno zaščito, vendar so mu dejali, da mednarodne zaščite ne more pridobiti. Prav tako ni nepomembno, da je MNZ pritrdilo prosilcu, da razume njegov čas preživet v Turčiji kot čas, ko si je organiziral prevoz naprej, zakaj naj bi moral prosilec pridobiti mednarodno zaščito v Srbiji, kjer je bival le en dan, pa ne utemeljuje. Glede na navedeno po presoji sodišča ni utemeljeno stališče MNZ, da prosilec ni zaprosil za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, ter prav tako ne, da je za mednarodno zaščito zaprosil le zato, da bi se izognil odstranitvi iz države.

Po presoji sodišča bi moralo MNZ tudi konkretno presoditi, zakaj niso izpolnjeni pogoji za priznanje subsidiarne oblike zaščite. MNZ je sicer pojasnilo, da je splošno znano, da ne obstaja situacija mednarodnega ali oboroženega spopada, saj bi v nasprotnem primeru mediji o takšni situaciji v zadevni državi nedvomno poročali. Po presoji sodišča pa takšna obrazložitev v tem konkretnem primeru za odločitev ne zadostuje. Prosilec je namreč izrecno pojasnil, da je v očeh revolucionarjev vsak delavec, ki je delal za osebo, katere voznik je bil, izdajalec oziroma pripadnik starega režima. Zato bi MNZ moralo pridobiti informacije o tem, ali bi bil prosilec, ko je opravljal delo za osebo prejšnjega režima, soočen z utemeljenim tveganjem, da bi utrpel resno škodo. 

Outcome: 

Upravno sodišče je tožbi ugodilo, odločbo MNZ odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek.