Republika Slovenija - Upravno sodišče Republike Slovenije, 28 March 2013, I U 1675/2012

Sodišče meni, da MNZ ni pravilno odločilo o zavrnitvi prošnje v pospešenem postopku.  MNZ v svoji odločbi po presoji sodišča pavšalno navaja, da je prosilec s svojimi ravnanji vzbudil dvom v resničnost svojih izjav v zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države, ker je eno leto bival v Grčiji in tam za mednarodno zaščito ni zaprosil, prav tako ne, ko je en dan bival v Srbiji. MNZ se ni opredelilo do prosilčevih izjav, da so ga pretepli, mu razbili tovornjak in mu požgali hišo. Ni se argumentirano opredelilo do tega, zakaj tem prosilčevim navedbam ne verjame. MNZ bi moralo z gotovostjo ugotoviti, ali je dogodek, ki ga je prosilec navedel kot razlog za zapustitev izvorne države, resničen. Zgolj dejstvo, da je prosilec eno leto bival v Grčiji, po presoji sodišča za presojo, da v izvorni državi ni bil preganjan, ne zadostuje.

Pri tem tudi ni nepomembno, da MNZ, ki prosilcu očita, da je eno leto bival v Grčiji, samo navaja, da je mogoče pritrditi njegovim navedbam, da je v Grčiji res zaprosil za mednarodno zaščito, vendar so mu dejali, da mednarodne zaščite ne more pridobiti. Prav tako ni nepomembno, da je MNZ pritrdilo prosilcu, da razume njegov čas preživet v Turčiji kot čas, ko si je organiziral prevoz naprej, zakaj naj bi moral prosilec pridobiti mednarodno zaščito v Srbiji, kjer je bival le en dan, pa ne utemeljuje. Glede na navedeno po presoji sodišča ni utemeljeno stališče MNZ, da prosilec ni zaprosil za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, ter prav tako ne, da je za mednarodno zaščito zaprosil le zato, da bi se izognil odstranitvi iz države.

Po presoji sodišča bi moralo MNZ tudi konkretno presoditi, zakaj niso izpolnjeni pogoji za priznanje subsidiarne oblike zaščite. MNZ je sicer pojasnilo, da je splošno znano, da ne obstaja situacija mednarodnega ali oboroženega spopada, saj bi v nasprotnem primeru mediji o takšni situaciji v zadevni državi nedvomno poročali. Po presoji sodišča pa takšna obrazložitev v tem konkretnem primeru za odločitev ne zadostuje. Prosilec je namreč izrecno pojasnil, da je v očeh revolucionarjev vsak delavec, ki je delal za osebo, katere voznik je bil, izdajalec oziroma pripadnik starega režima. Zato bi MNZ moralo pridobiti informacije o tem, ali bi bil prosilec, ko je opravljal delo za osebo prejšnjega režima, soočen z utemeljenim tveganjem, da bi utrpel resno škodo.